Ameriški predsednik Donald Trump je novinarjem na krovu Air Force One dejal, da mu je vojaška operacija proti Kolumbiji všeč. Opozoril je tudi Kubo, Kolumbijo in Mehiko glede drog in varnosti, vendar je dejal, da vojaška akcija proti Kubi ni predvidena, saj pričakuje njen notranji zlom. Izrazil je tudi prepričanje, da je Kuba pripravljena na padec.

Ministrstvo za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine je v uradni izjavi podprlo nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Službeno Sarajevo je Madura označilo za diktatorja, ki je svojo državo vodil z represivnimi ukrepi, ter poudarilo, da je svet brez tovrstnih vladarjev boljši prostor. Izjava ministrstva odraža jasno zunanjepolitično usmeritev k podpori demokratičnim procesom in mednarodnim akcijam pod vodstvom Združenih držav Amerike. Medtem ko je ministrstvo pod vodstvom državne ravni zavzelo ostro stališče, pa v Republiki srbski glede dogajanja v Venezueli za zdaj ostajajo tiho. Ta razkol ponovno osvetljuje notranjepolitične delitve znotraj Bosne in Hercegovine pri vprašanjih zunanje politike in odnosov z velikimi silami. Poudarek ministrstva na nujnosti končanja Madurovega režima se neposredno navezuje na prizadevanja za stabilizacijo južnoameriške regije.

Združene države Amerike so izvedle odmevno operacijo v Caracasu, med katero so prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po zajetju so Madura prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt v zveznem zaporu. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je sporočila, da bo sodelovala z venezuelskim ljudstvom pri tranziciji oblasti, če bodo sprejete ustrezne odločitve o prihodnosti države. Dogodek je sprožil ostre odzive zaveznikov venezuelskega režima. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da mednarodni pravni red in ustanovna listina Združenih narodov očitno ne delujeta več, ter obsodil ameriško ravnanje. Hkrati je kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel Bermúdez napovedal, da je Kuba pripravljena Venezueli ponuditi vojaško pomoč, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji in povečuje nevarnost širšega oboroženega spopada v Karibih.

Papež Frančišek (v nekaterih virih naveden kot Leon XIV.) je po tistem, ko so ameriške vojaške sile v Caracasu zajele in v New York prepeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, pozval k spoštovanju suverenosti Venezuele in zagotavljanju blaginje tamkajšnjega ljudstva. Sveti oče je poudaril, da mora v trenutnih razmerah prevladati interes naroda ter vladavina prava, s čimer se je odzval na naraščajočo negotovost v državi. Medtem ko so se v baskovskem San Sebastiánu zbrali protestniki, ki so obsodili »imperialistično agresijo« in zahtevali izpustitev Madura, so iz Moldavije prišli drugačni odzivi. Moldavski podpredsednik vlade Mihai Popșoi je poudaril nujnost demokratične tranzicije v Venezueli, saj je bila legitimnost Madurovega režima že dolgo pod vprašajem tako doma kot v tujini. Dogodki sledijo stopnjevanju napetosti, v katerih so ZDA Madura obtožile narkoterorizma in izvedle operacijo brez primere.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po aretaciji v okviru ameriške vojaške operacije prispel v New York, kjer so ga zaprli v tamkajšnjo zvezno priporno enoto. Bela hiša je prek družbenega omrežja X objavila videoposnetek, ki prikazuje Madura v vklenjenega v lisice, medtem ko ga spremljajo agenti ameriškega urada za boj proti drogam (DEA). Maduro se bo v ponedeljek zjutraj pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu, kjer se bo soočil z obtožbami glede vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili. Aretacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških posegov Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura zajele posebne enote v operaciji, ki sledi dolgotrajnim obtožbam o vodenju narkokartela 'Los Soles'. Dogodek je močno odmeval v mednarodni javnosti, saj gre za redek primer, ko so ZDA na tujem ozemlju zajele in v domovino na sojenje privedle voditelja suverene države. Venezuelska stran je že pred aretacijo opozarjala na nezakonitost ameriških posegov, medtem ko je administracija Donalda Trumpa operacijo označila za ključen korak v boju proti narkoterorizmu in obnovi demokracije v regiji. Pričakuje se, da bo proces v New Yorku sprožil nove diplomatske in varnostne zaplete v latinskoameriški regiji.

Vrhovno sodišče Venezuele je izdalo odločbo, s katero je podpredsednici države Delcy Rodríguez odredilo začasen prevzem predsedniških pooblastil zaradi "prisilne odsotnosti" predsednika Nicolása Madura. Sodišče, ki velja za tesno povezano z dosedanjim režimom, je v svoji utemeljitvi izpostavilo, da Rodríguezova, ki funkcijo podpredsednice opravlja od junija 2018, prevzema vodenje države kot druga v poveljniški verigi. Odločitev sledi dramatičnim dogodkom, ko so ameriške vojaške sile v začetku januarja 2026 v posebni operaciji zajele Madura in ga prepeljale v pripor v New York. Sodniki se za zdaj niso odločili za razglasitev trajne odsotnosti predsednika, kar bi v skladu z venezuelsko ustavo zahtevalo razpis predčasnih volitev v roku 30 dni. Namesto tega so s podelitvijo začasnih pooblastil Rodríguezovi ohranili kontinuiteto chavizma v času, ko se država spopada z izjemno politično in varnostno krizo. Delcy Rodríguez je že pred odločitvijo sodišča javno zahtevala dokaze o tem, da je Maduro v ameriškem priporu še vedno živ, medtem ko opozicijske sile pod vodstvom Maríe Corine Machado krepijo pritiske za popoln prehod v demokracijo.

Ameriške vojaške sile so v obsežni operaciji aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v zapor v New Yorku. Letalo s Madurom je pod strogim varovanjem pristalo na mednarodnem letališču Stewart, približno 100 kilometrov severozahodno od New Yorka. Združene države Amerike so ob tem napovedale namen začasnega upravljanja Venezuele, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Župan New Yorka je operacijo označil za dejanje vojne ter kršitev mednarodnega in zveznega prava, o čemer je po telefonu govoril tudi z Donaldom Trumpom. Dogodek je močno razdelil svetovno javnost. Medtem ko so venezuelski izseljenci aretacijo pozdravili, so zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo, Iranom in Kitajsko, dejanje ostro obsodile kot nezakonito agresijo. Operacija predstavlja nepredviden stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA neposredno posegle v suverenost tuje države z zajetjem njenega voditelja, ki je bil na oblasti od leta 2013.

Venezuelsko vrhovno sodišče je v nedeljo podpredsednici države Delcy Rodríguez podelilo pooblastila za začasno opravljanje funkcij predsednika republike. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so ameriške sile v vojaški operaciji zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju odpeljale iz države. Podpredsednica Rodríguezova je v javnem nagovoru od Združenih držav Amerike zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove soproge ter obtožila Washington nezakonitega posega v suverenost Venezuele. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo operacije in navedel, da je bil Maduro ujet zaradi obtožb o trgovini z drogami, za kar so ZDA že pred leti razpisale tiralico. Po navedbah tujih tiskovnih agencij je Maduro trenutno na poti v New York, kjer mu bodo sodili. Politična situacija v Venezueli ostaja napeta, saj je vlada v Caracasu sprva zahtevala dokaze o preživetju predsednika, zdaj pa je vodenje izvršne oblasti uradno prevzela Rodríguezova, ki velja za tesno zaveznico odstavljenega voditelja.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po aretaciji v Caracasu prispel v New York, kjer so ga pod strogim nadzorom zveznih agentov prepeljali v metropolitanski center za pridržanje (MDC) v Brooklynu. Ameriške oblasti so Madura, ki ga obtožujejo vodenja narkokartela Cartel de los Soles, zaprle v isto ustanovo, kjer je pridržan tudi ekvadorski mamilarski kralj Adolfo Macías Villamar, znan kot 'Fito'. Transfer sledi obsežni vojaški operaciji, v kateri so ameriške specialne sile januarja 2026 v venezuelski prestolnici zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb narkoterorizma in trgovine z mamili, ki so bile proti njemu vložene že leta 2020. Njegov prihod v New York označuje ključen trenutek v prizadevanjih ZDA za pregon vodstva chavista režima, ki ga Washington že dlje časa označuje za nelegitimnega.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je skupaj s svojo soprogo prispel v New York, kjer sta v rokah ameriških organov pregona. Maduro, ki je bil predhodno pridržan v predsedniški rezidenci Miraflores v Caracasu, se sooča s hudimi kriminalnimi obtožbami, vključno z narkoterorizmom. Letalo z zakoncema je pristalo v letalski bazi nacionalne garde Stewart severno od mesta New York. Dogodek predstavlja vrhunec večletnih napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki so se stopnjevale z ameriškimi sankcijami in tiralicami. Do aretacije in izročitve prihaja po tem, ko so Združene države Amerike znatno povečale pritisk na venezuelski socialistični režim. Čeprav je Maduro v preteklosti užival podporo Rusije in Kitajske ter trdil, da nobena gospodarska vojna ne bo ustavila Venezuele, so ga ameriški organi končno privedli pred sodišče v New Yorku.

Britanska državljanka Natashia Artug (35) je bila aretirana v Mavricijusu, potem ko so v kovčku njenega sina domnevno našli za 1,6 milijona funtov konoplje. Po trditvah aktivistov naj bi jo k potovanju na otoško državo v Indijskem oceanu prisilili posamezniki, ki so grozili njej in njeni družini. Artugova je trenutno zaprta v zaporniškem sistemu, ki ga opisujejo kot 'pekel'.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil pridržan v operaciji ameriških oblasti v Caracasu, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in politično vrenje v regiji. Operacija, ki so jo podprle Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, sledi dolgoletnim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem in trgovino z drogami. Pridržanje Madura in njegove soproge je povzročilo ostre delitve; medtem ko nekateri latinskoameriški voditelji dogodek označujejo za barbarsko dejanje, opozicija v Venezueli vidi priložnost za politično tranzicijo. Honduraška predsednica Xiomara Castro je ostro obsodila dejanje ZDA in ga označila za "barbarstvo", ob tem pa izrazila solidarnost z Madurom. Nasprotno je argentinska podpredsednica Victoria Villarruel pozdravila novico o zajetju in izrazila upanje na "ponovno rojstvo" Venezuele. V javnosti se je po daljšem času ponovno pojavila tudi opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki je državljane pozvala k aktivaciji in poudarila, da mora vodenje države kot legitimni predsednik takoj prevzeti Edmundo González Urrutia. Razmere v državi ostajajo napete, saj se pričakujejo nadaljnji pravni postopki pred ameriškim pravosodjem.

Ameriška vojska je v operaciji, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je novico potrdil z objavo fotografije zajetega Madura na družbenem omrežju Truth Social. Generalna tožilka ZDA Pam Bondi je ob tem pojasnila, da sta zakonca Maduro obtožena vodenja narkoteroristične zarote, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter posedovanja in uporabe uničevalnih naprav ter avtomatskega orožja. Zajetje je sprožilo ostre odzive v ameriškem javnem prostoru, zlasti med hollywoodskimi osebnostmi, ki so dejanje označile za dejanje terorizma in nemudoma pozvale k ustavni obtožbi (impeachmentu) predsednika Trumpa. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih pritiskov in tajnih operacij, ki so jih ZDA izvajale proti venezuelskemu režimu zaradi domnevnih povezav s trgovino z mamilu. Maduro je pred tem večkrat obtožil ameriško administracijo, da prek agencije Cia načrtuje destabilizacijo njegove države.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške vojaške sile v Venezueli pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po besedah predsednika Trumpa so ju vojaki presenetili v njuni rezidenci, preden sta se uspela zateči v varno zavetje podzemnega bunkerja. Trump je ob tem navedel poročanje televizijske mreže CNN, da so ju dobesedno »izvlekli iz postelje«. Obe osebi so po aretaciji nemudoma prepeljali v New York, kjer se bosta verjetno soočili s pravnim postopkom. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanih napetosti med Washingtonom in Caracasom ter nakazuje korenito spremembo v zunanji politiki Združenih držav Amerike do te latinskoameriške države. Trump je v izjavi poudaril, da se bodo Združene države zdaj aktivno vključile v venezuelsko naftno industrijo, ki velja za eno najbogatejših z zalogami nafte na svetu. Ta korak bi lahko pomenil popoln prevzem nadzora nad ključnimi gospodarskimi viri Venezuele s strani ameriških podjetij pod pretvezo stabilizacije regije. Aretacija Madura sledi obdobju intenzivnih kritik na račun Trumpove administracije. Medtem ko se je Trump pripravljal na vmesne volitve in sprejemal radikalne zunanjepolitične odločitve, so ga domači politični nasprotniki, vključno z nekdanjim predsednikom Joejem Bidnom, obtoževali spodkopavanja ugleda države v mednarodni skupnosti. Kljub notranjepolitičnim trenjem je Trump z akcijo v Venezueli utrdil svojo politiko neposrednega posredovanja.

Kirgizistanska policija je v sodelovanju s tujimi organi v Turčiji, Italiji in Armeniji aretirala več državljanov Kirgizistana, ki so bili iskani prek Interpola. Med aretiranimi je tudi moški, rojen leta 1990, ki je bil enajst let na begu zaradi umora, ki se je zgodil februarja 2014 na cesti Oš – Biškek.

Združene države Amerike so po bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu v New York privedle venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kjer se bosta soočila z obtožbami pred zveznim sodiščem. Ameriška vrhovna tožilka Pam Bondi je potrdila, da venezuelskega voditelja čaka kazenski pregon v okviru obtožnice, ki je bila v New Yorku pripravljena že leta 2020. Primer bo obravnaval 92-letni zvezni sodnik, postopek pa naj bi odrazil vso težo ameriškega pravosodnega sistema. Dogodek je sprožil mešane mednarodne odzive. Newyorški župan Zohran Mamdani je v telefonskem pogovoru s predsednikom Donaldom Trumpom izrazil nestrinjanje s pridržanjem Madura s strani ameriške vojske. Po drugi strani pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dogajanje pospremil z odobravanjem in namignil, da bi moral Trump na podoben način postopati tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. ZDA Madura bremenijo vodenja narkoterorističnega kartela, aretacija pa sledi dolgotrajnemu stopnjevanju napetosti med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil novega udara. Trump je objavil fotografijo ujetega in zavezanega Madura z vodo.

Združene države Amerike so izvedle obsežen napad na Venezuelo, zaradi česar je venezuelska vlada to dejanje označila za imperialistični napad in pozvala državljane k protestom. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je sporočila, da Madura in njegovo ženo čaka sojenje v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z mamili in narkoterorizmu. ZDA naj bi med prehodnim obdobjem 'upravljale' Venezuelo, kar odpira nova pravna vprašanja.